NOVA GORICA IN GORICA, DVE SKUPNI MESTI
piše ANDREA BELLAVITE
Po še vedno trajajoči izkušnji Evropske prestolnice kulture, so nekateri predlagali, da bi dokončno presegli ograje preteklosti in razmislili o enem samem mestu, ki bi se razprostiralo na ozemlju dveh različnih držav.
Ali je res nujno združiti ti dve stvarnosti, upoštevajoč velike razlike, ki ju zaznamujejo? Eno mesto je nastalo pred manj kot osemdesetimi leti, drugo se omenja že več kot tisoč let in je gotovo precej starejše od slavnega otonske listine iz leta 1001. Eno je zgrajeno na osnovi vrste sodobnih prostorskih načrtov, ki so si sledili v drugi polovici 20. stoletja. Drugo še vedno ohranja srednjeveško in renesančno staro mestno jedro, čeprav ga je gradbena širitev dvajsetega stoletja globoko preoblikovala. Eno je nastalo s podporo brigad, ki so prišle iz vseh držav Jugoslovanske federacije, drugo pa predstavlja očarljivo mešanico zgodb, jezikov in različnih kultur.
Rešitev bi lahko bila v pojmu »povezanosti«. Ko se dve osebi povežeta, nedvomno tvorita nov subjekt, vendar to ne preprečuje vsaki, da ostane to, kar je bila prej. Nasprotno, prav skozi povezavo se oba protagonista počutita okrepljena in obogatena, saj se značilnosti enega dopolnjujejo z značilnostmi drugega.
Nova Gorica in Gorica, če se ne dojemata več kot razdeljeni mesti, niti kot združeni, temveč kot povezani, lahko postaneta pomembna kulturna referenčna točka za celotno Evropo. Morali bi biti v središču širšega območja, ki bi ga v grobem lahko opredelili kot porečje Soče in njenih številnih pritokov.
Lahko bi se povezali na konstruktiven način s turističnimi območji ob morju in v gorah zgornjega Jadrana in Julijskih Alp, bili stičišče med industrijskimi območji Tržiča, Ajdovščine in Rožne doline ter ovrednotili izjemno jezikovno in kulturno raznolikost.
Medtem ko se poglabljajo birokratski predlogi za poskus razširitve meja že obstoječe Goriške pokrajine, zakaj ne bi pogledali naprej in predlagali novega mednarodnega upravnega subjekta, ki bi lahko neposredno komuniciral ne le z državama, temveč tudi z Evropsko unijo? Pravzaprav tak organ že obstaja – to je EZTS (GECT), ki je že dokazal svojo idealno vrednost in izjemne organizacijske sposobnosti ob zapleteni izvedbi Evropske prestolnice kulture. Če bi se razširil na vse upravne enote ozemlja, ki sega od prelaza Predel do Devin, od razvodja Razdrto do Ogleja, vključno z Nadiškimi dolinami, bi EZTS Soške pokrajine zajel več kot sto tisoč ljudi in bi se lahko uveljavil kot izviren in inovativen subjekt na celinski ravni.
Tem za obravnavo je veliko, povezanih prav s posebno naravnanostjo večjezičnega in večkulturnega ozemlja. Dogodki obeh svetovnih vojn, diktatur in fašizma so dali prostor dolgi poti ponovne izgradnje odnosov in priložnosti. Prelomnica leta 2025 je lahko temelj svetle prihodnosti, z kulturnimi koreninami, zasidranimi v tritisočletni zgodovini Ogleja, z budnim pogledom na sedanjost in zmožnostjo zreti v trajnostno in privlačno prihodnost.
Delo, okolje, izobraževanje, znanstvene raziskave, mobilnost, medsebojno vključevanje različnih delov ozemlja, kultura in še veliko več bi lahko bili osrednje teme, okoli katerih bi zgradili novo in zanimivo pojmovanje bivanja – v miru in sprejemanju – v središču Evrope.