avtor ANDREA BELLAVITE
Po nenehnih izkušnjah Evropske prestolnice kulture obstajajo tisti, ki predlagajo, da se dokončno premagajo ograje preteklosti, z mislijo na eno samo mesto, na ozemlju, ki pripada dvema različnima državama.
Ali je res treba poenotiti obe resničnosti, ob upoštevanju velikih razlik, ki jih označujejo? Eden se je rodil pred manj kot osemdesetimi leti, drugi se omenja že več kot tisoč let in je zagotovo veliko starejši od slavnega otonovskega dokumenta iz leta 1001. Ena je zgrajena na podlagi vrste sodobnih glavnih načrtov, ki so si sledili v drugi polovici dvajsetega stoletja. Drugi še vedno ohranja srednjeveško in renesančno zgodovinsko središče, čeprav ga je gradbena širitev dvajsetega stoletja globoko preoblikovala. Ena se je rodila zahvaljujoč podpori brigad iz vseh držav jugoslovanske federacije, druga pa predstavlja fascinantno mešanico zgodovine, jezikov in različnih kultur.
Rešitev bi lahko bila v konceptu “konjunkcije”. Ko se dve osebi združita, nedvomno tvorita novo temo, vendar to ne preprečuje, da bi bila še naprej to, kar je bila prej. Prav iz konjunkcije se protagonista počutita cenjena in obogatena, saj so značilnosti enega integrirane z značilnostmi drugega.
Nova Gorica in Gorica, če ju ne dojemamo več kot razdeljeni mesti, niti ne kot združeni, ampak kot skupni, lahko postaneta pomembna kulturna referenčna točka za vso Evropo. Morali bi biti v središču velikega območja, ki bi ga lahko grobo identificirali s porečjem Soče in njenimi številnimi pritoki.
Lahko bi bile konstruktivno povezane z morskimi in gorskimi turističnimi območji Zgornjega Jadrana in Julijskih Alp, bile bi točka združitve industrijskih območij Monfalcone, Ajdovščina in Rožna dolina, povečale izjemno jezikovno in kulturno raznolikost.
Medtem ko se raziskujejo birokratski predlogi, ki se nanašajo na poskus širitve meja že obstoječe pokrajine Gorica, zakaj ne bi pogledali naprej in predlagali novega mednarodnega upravnega organa, ki bi bil sposoben neposredno sodelovati ne le z zadevnimi državami, ampak tudi z Evropsko unijo? Nasprotno, ob natančnejšem pregledu organ že obstaja in EZTS je že dokazal svojo idealno vrednost in precejšnje organizacijske sposobnosti ob kompleksni realizaciji Evropske prestolnice kulture. Če bi se razširil na vse upravne enote na ozemlju, ki sega od prelaza Predil do Duina, od porečja Razdrto do Oglejskega ogleja, vključno z dolinami Natisone, bi EZTS soško vključeval več kot sto tisoč ljudi in bi se lahko predlagal kot izviren in inovativen subjekt na celinski ravni.
Obravnavati je treba številna vprašanja, ki so prav povezana s posebno poklicanostjo večjezičnega in večkulturnega ozemlja. Dogodki obeh svetovnih vojn, diktature in fašizma so se umaknili dolgi poti obnove odnosov in priložnosti. Oder 2025 je lahko temelj svetle prihodnosti, s kulturnimi koreninami, ki so potopljene v tritisočletno zgodovino Oglejskega, skrbnim pogledom na sedanjost in sposobnostjo gledanja v trajnostno in vznemirljivo prihodnost.
Delo, okolje, usposabljanje, znanstvene raziskave, mobilnost, medsebojno povezovanje med različnimi sestavnimi deli ozemlja, kultura in še veliko več bi lahko bile velike teme, okoli katerih bi lahko zgradili nov in zanimiv koncept življenja v miru in gostoljubju v osrčju Evrope.