UNDICI ANNI E MEZZO DI SILENZIO – ENAJST LET IN POL TIŠINE

UNDICI ANNI E MEZZO DI SILENZIO – ENAJST LET IN POL TIŠINE

di DAVID BANDELJ

 

KAKO REŠITI ZADEVO 

 

Preveč besed 

se potika 

po stepah 

prostranstva so 

mehka in ne 

morejo teči 

 

niti ideje 

niso večne 

 

koža vsakega 

izmed teh 

se lupi 

pod okrvavljenimi noži 

 

držimo jih 

vsi

 

COME RISOLVERE LA QUESTIONE 

 

Troppe parole 

circolano 

nelle steppe 

le immensità sono 

molli e non 

possono correre 

 

neppure le idee 

sono eterne 

 

la pelle 

di ciascuno 

è scorticata 

sotto i coltelli insanguinati 

 

tutti noi 

li teniamo

 

***

ZGODBA 

 

Postajam 

plevel 

sitnost 

otožnost 

ki se iz 

pravljice 

spreminja 

v krempelj 

da ga bo vzela 

realnost 

 

zame ni mesta 

nobena izjava 

noben stavek 

nobena beseda 

ni dovolj 

 

ne bodo vedeli 

da je lahko tudi drugače

 

STORIA 

 

Sto diventando 

erbaccia 

fastidio 

tristezza 

che da 

una favola 

si trasforma 

in artiglio 

che la realtà 

ghermirà 

 

non c’è un posto per me 

nessun dire 

nessuna frase 

nessuna parola 

è sufficiente 

 

non sapranno 

che potrebbe essere diverso

 

***

VI.

 

Tudi danes sije sonce na Auschwitz II Birkenau 

v takem nedeljskem popoldnevu pri spomeniku 

      žrtvam 

Judje opravljajo spominsko molitev 

 

najdem se v razmišljanju, da je odpor 

stanje zavesti in ko se bližam izhodu je vsak korak 

težek kot pepel vseh žrtev na naših ramenih 

 

bolj kot hodim bolj se mi zdi da ni nobenega izhoda 

 

zato je plošča v nemščini ki pravi 

da je tu umrlo milijon petsto tisoč mož žena in otrok 

edina posuta z rožami 

 

ko lega tišina na barake in molitve me v želodcu 

      zbada krivda 

in veter razpihuje mojo hojo da me nekaj podobno vrvi 

privezani skozi popek vleče nazaj 

in ko se počasi bližam izvidnici nočem ven ker 

me iz nje opazuje nemški vojak z neopredeljivim 

      nasmehom

 

stopim čez tire ki ločijo žrelo od vsega ostalega 

in mi vrejo solze ki se ustavljajo v grlu 

 

v hipu me prešine misel da je čisto res 

kar so trdili 

 

ko enkrat prideš v ta kraj 

se iz njega ne vrneš več 

 

Auschwitz – Birkenau, 11.3.2018

 

VI.

 

Anche oggi il sole splende su Auschwitz II Birkenau 

è domenica pomeriggio davanti al monumento 

    alle vittime 

gli Ebrei dicono la preghiera del ricordo 

 

mi scopro a riflettere che la ribellione è 

un moto della coscienza 

e mentre mi avvicino all’uscita 

ogni passo pesa come la cenere delle vittime 

sulle nostre spalle 

 

più cammino e più mi accorgo che non c’è uscita 

la lapide in tedesco fa sapere 

qui sono morti un milione e cinquecentomila 

uomini donne e bambini 

è l’unica immersa nei fiori 

 

quando cala il silenzio sulle baracche 

e sulle preghiere 

            la colpa mi trafigge le viscere 

e il vento scompiglia i miei passi 

            un laccio 

dall’ ombelico mi trattiene 

lentamente mi avvicino alla torre ma non voglio uscire 

dall’alto un soldato tedesco mi osserva 

un indefinibile ghigno

 

attraverso le rotaie che dividono dalle fauci 

le lacrime ribollono e si fermano in gola 

ora so che è vero 

quando dicono 

 

una volta entrato in questo luogo 

vi rimani per sempre 

 

Auschwitz – Birkenau, 11.3.2018



DAVID BANDELJ

UNDICI ANNI E MEZZO DI SILENZIOQUDULIBRIGORIZIA 2025 

isbn 979-12-81171-34-3 pagg. 196 € 17,00





Articolo originale in Italiano.